Boj za slovenske gore

O vsebini predavanja

Slovenci smo z gorami močno povezani. Skozi stoletja smo do njih razvili svojstven odnos, ki se je zlasti utrdil od 19. stoletja dalje, zato so se gore usidrale tudi v narodno identiteto. Naša najvišja gora Triglav (2864 m) je naš prvovrsten narodni in nacionalni simbol. Ob osamosvojitvi Slovenije od Jugoslavije leta 1991 je stiliziran Triglav postal osrednji lik v grbu Republike Slovenije, prek grba pa pristal tudi na zastavi Republike Slovenije. Goro imamo tako v kar dveh od treh državnih simbolih!

Imamo Slovenci gorsko oz. alpsko identiteto? In če na vprašanje pokimamo z glavo, zakaj je temu tako, če pa je alpskega visokogorja v Sloveniji pravzaprav zelo malo. Zakaj se torej ideja "slovenstva" vrti okoli gora, gorskih vrhov, alpske pokrajine, ko pa gorata pokrajina predstavlja zgolj 1,5% celotne površine Slovenije? Zakaj so gore slovenski dom, medtem ko zgolj 0,3% slovenskega prebivalstva živi nad 1000m n.v.?

Osnovni razlog je podan že v naslovu predavanja. Kaj je to »boj za gore« in kdo ter kako se je tam boril? Na to bo odgovoril dr. Peter Mikša, ki velja za anjvečjega strokovnjaka te tematike pri nas.

O predavatelju

Izredni profesor dr. Peter Mikša (1977) je leta 2007 diplomiral na Oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (UL) in leta 2013 tam tudi doktoriral. Leta 2009 se je na Oddelku za zgodovino redno zaposlil, tam danes sodeluje pri pedagoškem in raziskovalnem delu. Je vodja Središča za javno zgodovino, ki deluje na Oddelku za zgodovino oz. pri Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete UL. Občasno predava tudi na Fakulteti za šport UL ter Fakulteti za arhitekturo UL.

Raziskovalno se posveča predvsem naslednjim raziskovalnim sklopom: mejne študije (današnja slovensko-hrvaška meja, rapalska meja, okupacijske meje na Slovenskem 1941–1945, nacionalizem v JVE (primarne študije za slovenski gorski svet/Alpe), položaj Slovencev v različnih državnih tvorbah, spomeniki in drugi t. i. kraji spomina, razpad Jugoslavije in odnos do jugoslovanstva, demokratizacija in osamosvojitev Slovenije, zgodovina športa, zgodovina gorskega turizma itd. Je znan medijski obraz z izkušnjami številnih televizijskih in radijskih oddaj (tudi režiser in scenarist) in velja za vodilnega strokovnjaka za zadnje prej omenjene raziskovalne teme pri nas. Od leta 2009 je kot vodja, koordinator oz. član sodeloval v več kot 10 raziskovalnih projektih oz. programih.

Njegov bibliografski opus je zelo obsežen, saj redno objavlja izsledke svojih raziskav, kar kaže tudi njegova bibliografija, ki obsega 650 del – med njimi je več kot 15 znanstvenih in strokovnih monografij.

Je odgovorni urednik mednarodne znanstvene revije Retrospektive, član mednarodnega uredniškega odbora znanstvene revije Igra ustvarjalnosti – teorija in praksa urejanja prostora ter revije Istorijski zapisi. Kot področni urednik sodeluje s strokovnimi in znanstvenimi sestavki pri izdaji Novega slovenskega biografskega leksikona, ki ga izdaja Založba ZRC pri SAZU.

Ne samo raziskovalno, zelo dejaven je tudi na predavateljskem področju, kar dokazuje nedavno priznanje Študentskega sveta Filozofske fakultete za posebne dosežke zaradi nadpovprečnega pedagoškega dela. Leta 2021 je bil tudi nominiran za Mentorja leta v konkurenci vseh visokošolskih ustanov v Sloveniji.

Je član upravnega odbora in vodja sekcije za zgodovino športa pri Zvezi zgodovinskih društev Slovenije.

Treba je še omeniti zadnje priznanje, ki ga je Peter Mikša s svojimi sodelavci s katedre za zgodovino na Oddelku za zgodovino UL prejel pred nekaj tedni za delo v okviru Središča za javno zgodovino. S strani Slovenske znanstvene fundacije so na SAZU prejeli priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju »za razširjanje preverjenih in na znanstvenih metodah temelječih zgodovinskih spoznanjih v splošni javnosti«. Gre za najvišje priznanje v znanstvenih sferah v Sloveniji.

In še ena pomembno podrobnost. Peter Mikša je rodom iz Rogake Slatine, kjer je bil na začetku novega tisočletja ustanovitelj plezalnega kluba in je nasploh glavni protagonist športnega plezanja na našem širšem območju. V času svojega delovanja (predsedovanja) v Rogaški Slatini je uredil plezališče na Boču ter dvoje plezalnih sten v Rogaški Slatini. Je alpinistični inštruktor, trener športnega plezanja, planinski vodnik A kategorije, vaditelj orientacije pri PZS in vodja Raziskovalne skupine pri Planinski zvezi Slovenije.